Uvodno srečanje: Kdo se boji visokega pajesena?

Prva delovna akcija odstranjevanja visokega pajesena (Ailanthus altissima), ki je potekala v okviru projekta Podaljšano bivanje, je bila izvedena na območju krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib. Druženje smo pričeli s krajšim predavanjem v gozdnem okolju, kjer smo predstavili koncept invazivnih tujerodnih vrst ter tako imenovano »božje drevo«, ki velja za invazivno rastlinsko drevesno vrsto.

Skozi predavanje smo spoznali zgodovino prihoda te rastline v Evropo, ki se avtohtono nahaja na območju Kitajske. Predstavili smo nekatere ekološke značilnosti visokega pajesena, ki predstavljajo razlago, zakaj je to drevo tako uspešno pri naseljevanju degradiranih okoljih in je posledično oklicano za invazivno. Drevo namreč uspeva na širokem spektru ekoloških faktorjev; visoka odpornost na sušo, uspeva na širokem temperaturnem spektru (od -9 do 36 °C), zelo dobro pa uspeva tudi v okoljih z onesnaženim zrakom saj v listih najdemo visoko koncentracijo antioksidantov. Glavna omejitvena faktorja rasti visokega pajesena sta svetloba in nizke temperature. Zaradi degradiranega okolja in zadostne količine svetlobe, ki so posledica žledoloma je visoki pajesen naselil tudi območje krajinskega parka. Visoki pajesen je poleg ekološko prilagodljive vrste tudi visoko odporen na rastlinojede in patogene organizme, poleg tega pa ima tudi močan alelopatski učinek, kar pomeni, da omejuje rast ostalih rastlinskih vrst v okolici. Glavna sestavina, ki povzroča alelopatijo je alianthon. Spoznali smo tudi za človeka koristne možnosti uporabe visokega pajesen; od možnosti pridelave papirja, medu, kurjave, zdravilnih učinkov, do uporabe njegovih substanc kot herbicidov. Izpostavili smo tudi škodljive učinke, ki jih ima visoki pajesen na okolje in za človeka. Prav zaradi slednjega smo pri nadaljnjem odstranjevanju uporabljali ustrezno zaščito z rokavicami in zaščitnimi maskami. V pogovoru smo izpostavili možnost potencialne uporabe visokega pajesena za renaturalizacijo degradiranih okolji, vendar bi metoda potrebovala nadaljnje raziskave, saj se drevo ni evolucijsko razvilo v tem okolju in posledično ne moremo predvideti njegovega vpliva. Pri tujerodnih vrstah pa smo poudarili, da o njih še ne vemo veliko. In ker jih je zaradi njihove lastnosti invazivnosti praktično nemogoče popolnoma iztrebiti skušamo prepoznati potencial njihovih uporabnih lastnosti, za kar pa bi bilo na tem področju opraviti nadaljnje raziskave.

Po predavanju smo se odpravili na rastišče visokega pajesena. Mlada drevesa smo ob ustrezni zaščiti mehansko odstranjevali skupaj s koreninami, ki jih je bilo zaradi njihove plitke razrasti mogoče ročno odstraniti zgolj s pomočjo motike. Odstranjevanje celotne rastline skupaj s korenino je pomembno, saj bi ob puščanju ostankov zrastlo še večje število novih poganjkov. Pomembno je tudi, da drevesa odstranimo dokler so mlada, saj kasneje začnejo proizvajati semena  (pri starosti 3-5 let) in jih je težje odstraniti. Tekom delovne akcije je bilo odstranjenih 90 dreves. Lesno biomaso odstranjenih dreves smo kasneje zmeli in pripravili za nadaljnjo uporabo kot substrat gojišča užitnih gob. Korenine dreves so bile predane Biotehniški fakulteti, Univerze v Ljubljani, kjer bodo opravljene nadaljnje raziskave snovi, ki se nahajajo v visokem pajesenu.

Visoki pajesen bomo nadalje mesečno odstranjevali na njegovem rastišču vse do oktobra.

Foto: Simona Strgulc Krajšek