Laboratorij na prostem

V okviru delovne skupine smo se spoznali z raznolikimi skupnostmi, ki s svojim znanjem prispevajo k boljšem razumevanju naravi prijaznih načinov upravljanja z japonskim dresnikom. Zala Kogej iz Društva študentov biologije nam je predstavila rezultate terenske raziskave, ki se v okviru projekta Laboratorij na prostem ukvarja z iskanjem učinkovitih načinov odstranjevanja invazivne rastline.

V juniju 2015 so člani Društva študentov biologije pripravili teren, kjer so želeli prikazati različne načine odstranjevanja japonskega dresnika (Fallopia japonica). Na dveh rastiščih pod Ljubljanskim gradom redno organizirajo odstranjevalne akcije. Vsako rastišče so razdelili na 2 gredici, ki sta označeni z lesenimi količki. Odstranjujejo na sledeče načine:

• rezanje poganjkov na 14 dni,
• rezanje poganjkov na 1 mesec,
• rezanje poganjkov in izkopavanje korenik in
• pokrivanje s črno PVC folijo.

Ob vsaki gredici so pustili rasti dresnik, ki predstavlja najihovo kontrolo. V bližini rastišč so postavili informativni tabli, ki opozarjata mimoidoče na problem invazivnih vrst.

Z odstranjevanjem začenjajo zgodaj v rastni sezoni rastlin, saj tako režejo čisto mlade poganjke dresnika. Takrat so listi še rdeči in rastlina ne fotosintetizira. V tem obdobju porabi največ energije in ne dela zalog v podzemno koreniko. Do sedaj so ugotovili, da je najbolj učinkovita metoda pokrivanje s črno folijo, kjer do rastline ne pride sončna svetloba in posledično rastlina ne more fotosintetizirati ter tako počasi porabi svoje zaloge iz korenik. Žal pa je ta metoda najmanj estetsko privlačna. Kot zelo uspešno se je izkazalo rezanje na 14 dni – rastišče se je zelo zmanjšalo in poganjki so bili vsakič manjši. Tudi na gredici, kjer so rezali poganjke na 1 mesec, so bili le ti razredčeni, a so bili vidno večji od tistih rezanih na 14 dni. To je razvidno tudi iz podatka, da so na večkrat rezani gredici odstranili več biomase poganjkov na m2 na enako časovno enoto. Najmanj učinkovita je metoda z izkopavanjem korenik. Na gredici, kjer so izkopavali je bilo ob naslednjem obisku še več manjših poganjkov, saj je po izkopavanju dresnik pognal na še več mestih. To je bila posledica manjših koščkov korenik, ki jih pri pospravljanju niso opazili in iz katerih so pognali novi poganjki.

Poleg samih odstranjevalnih akcij sta pomembna vidika Laboratorija na prostem tudi ozaveščanje ljudi o posledicah vnosa invazivnih vrst in demonstracija načinov preprečevanja njihovega prekomernega širjenja.

Delovna skupina se je na uvodnem srečanju seznanila z laboratorijem na prostem, ki stoji na Grajskem griču. Biologinja Zala Kogej nam je predstavila naravi prijazne načine odstranjevanja japonskega dresnika, ki jih na lokaciji raziskujejo skupaj z Društvom študentov biologije (Ljubljanski grad, 31. 3.).