V sredo, 6. junija, smo se zbrali na drugem dogodku Podaljšanega bivanja, naslovljenim »S permakulturo do obnove ekosistemov«. Na mirnem kotičku pod Rožnikom smo v prvem delu obdelali zadnje poglavje, z naslovom A Permaculture Approach to Ecosystem Restoration v knjigi Beyond the War on Invasive Species, avtorice Tao Orion. Avtorica v besedilu predstavi permakulturne strategije, kot orodje za holistično regeneracijo sodobnih ekosistemov, katere naseljujejo tudi invazivne rastline. Osnovni cilj obnove ekosistemov torej ni zgolj izkoreninjanje invazivnih rastlin, temveč tudi poglobljeno razumevanje vzrokov za njihovo naselitev in uspevanje.
Metode, ki nam omogočajo tovrstno razumevanje so:
- objektivno opazovanje,
- analiza lokacije (rastja, zgodovine oz. preteklih intervencij, ki so se dogajale na lokaciji, pregled obstoječih znanstvenih raziskav o invazivnih rastlinah),
- raziskave tradicionalnih znanj upravljanja z ekosistemi,
- razumevanje procesov sukcesije in funkcije degradiranih območij,
- odkrivanje povezav med elementi na lokacijah in njihovimi funkcijami ter
- nabor metod za planiranje ukrepov in njihovo implementacijo.
Metode, ki jih predlaga avtorica so usmerjene v implementacijo trajnostnih ukrepov z namenom, da bi povečali biodiverziteto poškodovanih območij. Ker permakultura razume človeka, kot del ekosistemov in tisti element, ki lahko vpliva na njihovo regeneracijo, moramo razmisliti, kakšnih načinov delovanja se bomo posluževali, da bi lahko omogočili vzdržne in raznolike ekosisteme v prihodnosti.
Uporaba biomase, priložnosti za upravljavce in lokalno skupnost
Primož Turnšek, predstavnik Društva za permakulturo Slovenije, se je strinjal z uporabo permakulturnih načel in principov celostnega načrtovanja pri ekosistemih, kjer so se tujerodne invazivne rastline prekomerno razširile in jih je potrebno zaradi tega odstranjevati. Ukrepi, kot so mehansko odstranjevanje invazivnih rastlin, zažiganje ali uničevanje njihove biomase, predstavljajo za mestne občine finančno breme. Slednje je lahko občutno manjše, če poznamo značilnosti posameznih invazivnih vrst. Odstranjeno rastlinsko biomaso lahko npr. uporabimo za oblikovanje naravi prijaznih izdelkov in na ta način omogočimo tako upravljalcem zelenih površin kot tudi lokalni skupnosti oblikovanje novih krožnih ekonomij. Izkupiček od prodaje lahko nadalje vložimo v regeneracijo poškodovanih ekosistemov.
Skozi pogovor smo prišli do naslednjih predlogov o potencialni rabi biomase invazivnih rastlin. Iz biomase pajesena, ki bi ga nabrali na degradiranih urbanih površinah, bi s pomočjo piroliznih peči lahko izdelali bio-oglje, s pomočjo katerega je mogoče izboljšati kvaliteto tal naših vrtov. Bio-oglje ima namreč sposobnost zadrževanja vode in hranil v prsti, zato ga številni znanstveniki danes razumejo kot možno strategijo za zmanjševanje učinkov globalnega segrevanja. Iz japonskega dresnika, ki ima sposobnost akumulacije velike količine dušika, bi lahko naredili naravno gnojilo, ki bi pripomoglo, k boljši rasti naših pridelkov – namesto pesticidov in ostalih umetnih gnojil. Prezimljenjo suho biomaso nadzemnih delov japonskega dresnika (brez korenik in semen) bi lahko zmleli ter jo uporabili na vrtovih kot zastirko, ki bi preprečevala izhlapevanje vode in razrast plevelov okrog naših pridelkov. Ob pogovoru se je vzpostavilo tudi vprašanje, kako bi bilo smiselno upravljati z rastlinami, ki na prvi pogled ne kažejo nikakršnih potencialov za uporabo, kot je na primer drobnocvetna nedotika (Impatiens parviflora), ki se je razraščala na močvirnati površini blizu naših klopi. Tovrstna vprašanja kažejo na to, da bo v prihodnje potrebno investirati v poglobljene raziskave o invazivnih rastlinah, ki nam bodo lahko prinesle odgovore za naravi prijazno upravljanje s spreminjajočimi se ekosistemi.
Pojav in upravljanje invazivnih rastlin v krajinskem parku
Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib je bil v zadnjih letih najbolj prizadet zaradi vetroloma in žledoloma, ki sta odprla niše za razrast pionirskih vrst rastlin. To je bila tudi priložnost za naselitev velikega pajesena, ki je na lokacijo predvidoma prišel s pomočjo vetra. Po besedah naravovarstvenega svetovalca Luke Šparla, je območje krajinskega parka, ki je sicer nastal že leta 1984, z lanskim letom prvič dobilo upravljalca – Snaga d.o.o. V prihodnje Snaga načrtuje povečano posvečanje območjem, ki so poškodovana oz. problematična, kot so vrzeli in doline potokov, ter tam, kjer se prekomerno razraščajo robide. Po odloku o razglasitvi gozdov s posebnim namenom (Ur. l. RS, št. 60/2010) se z gozdovi na območju krajinskega parka gospodari na način, ki je prilagojen njihovim izjemno poudarjenim socialnim funkcijam. Upravljalec trenutno pripravlja celostno strategijo upravljanja z invazivnimi tujerodnimi vrstami – zato smo tukaj prepoznali možnost za oblikovanje nadaljnjega sodelovanja.
Odstranjevanje velikega pajesena na terenu
Po navdihujočem pogovoru smo se motivirani odpravili na parcelo, kjer odstranjujemo pajesen in se takoj soočili z neprehodnim in zaraščenim terenom, ki je otežil naše delo. Obilne padavine so dan pred odstranjevanjem razmočile gozdna tla in nam s tem nekoliko olajšale delo. Kljub vročini in trnovim robidnicam, je puljenje mladih dreves s korenino potekalo uspešno, saj smo v uri in pol izpulili kar 60 dreves velikega pajesena. Mesta, kjer korenine niso bile popolnoma odstranjene, bomo v prihodnje bolj natančno opazovali – zanima nas namreč ali bo rastlina naredila nove poganjke ali ne. Med tekom projekta bomo prešteli vsa odstranjena drevesa in ob zaključku sezone zapisali število rastlin, ki so na terenu še ostale.
V prihodnje razmišljamo, da bi v dogovoru z upravljalcem krajinskega parka odstranjeno biomaso pustili kar na lokaciji odstranjevanja in tako v gozdu zagotovili nastanek novega humusa. Tokrat smo nabrano biomaso razžagali; nekaj smo jo uporabili za gojenje užitnih ostrigarjev, nekaj za podporo vrtnih rastlin na Študentskih vrtovih, ostanek pa smo odpeljali na zbirni center na Povšetovi. Na koncu smo se prepoteni, umazani in veseli odpravili s pobočja Rožnika.
Hvala vsem, ki ste se udeležili dogodka in se vidimo naslednjič!
