Rastlinsko gnojilo iz japonskega dresnika
september 11, 2017LivadaLAB je laboratorij na prostem, ki je namenjen razvoju in preizkušanju idej na področju interakcije med družbo in zelenim okoljem mesta. Ena izmed vej eksperimentiranja na LivadaLAB je urbana pridelava in uživanje hrane. Ozko grlo gojenja užitnih rastlin v urbanih okoljih je dostopnost rastlinskih hranil. Namreč, živalski gnoj je pridelan izven urbanega okolja in zahteva transport na lokacijo pridelave, uporaba takega gnojila je za ljudi, ki ne podpirajo reje živali v zaprtih prostorih problematična, umetna gnojila, ki so dostopna v vsaki večji trgovini, pa so draga. Vse to so omejitve, ki pa jih je za pri zagotavljanju primerne prehrane gojenih rastlin za doseganje kakovostnih pridelkov v urbani pridelavi hrane potrebno upoštevati.
Tako se je v partnerstvu med delovno skupino Podaljšano bivanje, Oddelkom za agronomijo (OA), Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Zavodom Bob, upravljavcem LivadaLAB, v letu 2017 na skupnostnem prostoru LivadaLAB začela razvijati ideja o vlogi invazivnih rastlin v urbani pridelavi hrane. Akterje je raziskovalno in praktično zanimalo, ali bi invazivni rastline, ki bujno rastejo v urbanih okoljih, velikokrat v neposredni bližini mesta urbane pridelave hrane, lahko uporabili kot vir rastlinskih hranil v urbani pridelavi hrane?
Z raziskavo smo izdelali rastlinsko gnojilo iz japonskega dresnika (GJP), katerega uporabnost smo ovrednotili v urbani pridelavi kitajskega zelja (KZ). Da bi v rastlinskem materialu ohranili kar se da veliko hranil, smo za izdelavo GJP uporabili metodo fermentacije. Japonski dresnik smo nabrali ob Poti spominov in tovarištva na Fužinah v Ljubljani v okviru mesečnih srečanj skupine Podaljšano bivanje. Ob nabiranju smo se poučili še o vlogi fermentacije kot trajnostne strategije za shranjevanje živil oz. naravnih hranil. Iz Fužin smo Japonski dresnik prepeljali na OA in ga dosušili. S sekljalnikom smo ga sesekljali na manjše koščke. V plasteh smo ga naložili v plastične sode in ga okužili z Bokashi mikroorganizmi. Dobro stlačenega smo prekrili s plastično folijo in vse skupaj obtežili s kamni in vrečami napolnjenimi z vodo. Počakali smo štiri tedne in naše GJP je bil izdelano.
Na LivadaLAB smo izdelali analizo založenosti tal s hranili na Livada. GJP smo pred in po fermentaciji analizirali. Izdelali smo analizo C/N razmerja, weendsko analizo in analizo kislin. Iz C/N razmerja (15) sklepamo da gre pri GJP za podobno snov, kot je npr. cela koruzna silaža (suha) oz. kot hlevski gnoj – dušično je malenkost bolj bogat (gnoj vsebuje v sušini 2,5% N). Iz česar sklepamo da bi GJP v urbani pridelavi lahko predstavljal dobro alternativo k uporabi hlevskega gnoja, ali mineralnih gnojil.
Iz analize kislin smo zaključili, da je fermentacija potekala tako kot smo si želeli, torej da sta prevladovali mlečnokislinska in ocetnokislinska in da je nastal mali delež maslene kisline. Pričakovali smo, da bodo laktat, butirat in acetat v aerobnih pogojih dober vir energije za mikroorganizme v tleh, a nismo vedeli koliko bodo (hipno) fitotoksični, zato pred saditvijo KZ nismo izvedli aerobne stabilizacije.
GJP smo plitvo vkopali v tla na treh gredah na LivadaLAB. Vsako gredo smo razdelili na tri parcele: i) brez dodanega GJP, ii) z dodatkov GJP 1kg/m2 in iii) z dodatkom 2 kg/m2. Na vsako parcelo smo zasadili 10 sadik KZ, skupaj 90 sadik KZ.
V začetku so negnojene rastline KZ na vseh treh gredah rasle hitreje kot gnojene KZ, kar si interpretiramo kot hipni učinek laktat, butirata in acetata v GJP. Po mesecu in pol rasti pa smo opazili preobrat. Na dveh gredah opazimo, da so gnojene rastline KZ večje od negnojenih. Rezultat je sedaj potrebno dokazati tudi z večjo vsebnostjo hranil v pognojenih rastlinah. Analize bodo izvedene oktobra. Vsekakor pa dosedanji preliminarni rezultati kažejo na potencialno visoko uporabnosti invazivnih rastlin, v tem primeru japonskega dresnika, pri pridelavi urbanih rastlinskih hranil za potrebe urbane pridelave hrane. V naslednjem letu bomo poskus ponovili z nekaj analizami, večjimi površinami in več uporabniki ter v primeru uspešnih rezultatov začeli z razvojem strategij za produkcijo naravi prijaznega izdelka.
Zahvala
Projekt delno sofinancira GREEN SURGE, EU FP7 collaborative project, FP7-ENV.2013.6.2-5-603567 in Mestna občina Ljubljana. Za tehnično pomoč pri izvedbi poskusa (nabiranje japonskega dresnika, izdelava gnojila, priprava tal, saditev in aplikacija gnojila) se zahvaljujemo Gaju, Mateju Avguštinu, Mojca Pungerčar, Zali, Anžetu Rovanšku, Anji.
So-avtorji raziskave: dr. Rozalija Cvejić, dr. Rok Mihelič, Lara Resman, dr. Ana Slatnar, dr. Marina Pintar, Gaja Mežnarić Osole

V partnerstvu med Oddelkom za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, delovno skupino Podaljšano bivanje, ekipo LivadaLAB, smo izvedli raziskavo o uporabi biomase nadzemnih delov japonskega dresnika kot vira rastlinskih hranil v urbani pridelavi hrane. Z metodo fermentacije smo iz japonskega dresnika izdelali rastlinsko gnojilo in njegovo uporabnost ovrednotili pri urbani pridelavi kitajskega zelja, ki smo ga posadili na površinah Livada Laba (Oddelek za agronomijo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, 23. 5.).