Obnova obnavljanja

Šesto srečanje projektne skupine Podaljšano bivanje, v okviru katere smo odstranjevali visoki pajesen v krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, smo začeli s pogovorom o prebranem poglavju Restoring Restoration knjige Beyond the War on Invasive Species, avtorice Tao Orion.

Avtorica začne poglavje z mislijo kako obnoviti naš način mišljenja, da bi spremenili naš pristop do upravljanja z invazivnimi tujerodnimi vrstami (ITV). V času, ko se soočamo z vedno večjim številom odpadkov, nakupovalnih središč, monokultur, izumiranj vrst, podnebnih sprememb,… smo tako pogovor pričeli z izhodiščnim vprašanjem, kaj nam kot posameznikom pomeni narava. Različni pogledi, ki smo jih na to vprašanje podajali, so tako razkrili, da se odgovori med seboj zelo razlikujejo in da gre za zelo zahtevno vprašanje. Med udeleženci so se pojavili odgovori, ki so kazali na močen romantični vpliv pri pogledu na naravo. Čeprav se je z razvojem industrije in znanstvenim raziskovanjem izoblikovala ločnica med človekom in nečloveško naravo, lahko danes zaradi znanosti, ki jo hkrati poganja tudi domišljija, na povsem znanstvenem nivoju govorimo tudi o komunikaciji med rastlinami (Devlin, 2018). Tako nam znanstveno raziskovanje lahko posreduje in odkrije nova dognanja s pomočjo katerih se lahko ponovno (na drugačen način) približamo nečloveški naravi. Pri tem smo izpostavili tudi pojem empatije, ki predstavlja neinvaziven pristop človeka v odnosu do ostalih organizmov.

V poglavju knjige je tako izpostavljen primer odnosa do narave v katerem naravo vidimo kot nekaj pristnega, nedotaknjenega, divjega, kar je posledica prihoda evropskih kolonialistov v Ameriko. Na tem območju so namreč pred tem bivali staroselci, ki so z naravo tvorili bolj soodvisen odnos, kakor Evropejci, ki so na novo naseljenem območju hoteli pristno “divjino” ohranjati in bivati ločeno od nje. “Divja narava” namreč lahko predstavlja človeku nekaj estetskega, hkrati pa je zaradi njenega nepoznavanja lahko tudi zastrašujoča. Zato človek teži k temu, da bi jo čim bolje razumel in posledično nadzoroval. S prihodom prvih naseljencev v Ameriko se je tako pojavil tudi izraz avtohtonosti in posledično tujstva (Mastnak & Boellstorff, 2014).

Kaj torej za okolje pomeni odstranjevanje velikega pajesena na območju krajinskega parka? Ali bi bilo bolje, da ga na tem mestu pustimo in tako ohranimo “divjo naravo”? Pri tem je predvsem pomemben namen, ki ga seveda gozd lahko nudi ljudjem različnih interesnih skupin in ostalim živim bitjem. Izpostavili smo, da je prostor odstranjevanja velikaga pajestena na tem območju namenjen predvsem rekreaciji meščanov, hkrati pa ponuja edinstveno priložnost za namene raziskav poznavanja invazivnih tujerodnih rastlin. Slednje namreč odpirajo možnost raziskovanja evolucije in interakcij med organizmi v novih ekosistemih.

Pogovor smo nadaljevali o primeru, ki ga avtorica navaja – to je rastlina kudzu (Pueraria montana), ki se je nedavno naselila tudi na območju Slovenije (V Strunjanu našli…, 2018) Gre za invazivno tujerodno vrsto, pri kateri pa ne moremo povsem zanemariti tudi njenih človeku in ostalim organizmom koristnih lastnosti. Rastlina namreč predstavlja krmo z visoko vsebnostjo beljakovin za živino, kot paša za čebele in posledično za pridobivanje medu ter kot fiksator dušika. Ostanek odstranjenih rastlin bi se lahko preko kompostiranja uporabil kot gnojilo, iz stebel pa bi bilo mogoče izdelovati košare. Primer je predstavljal tudi izhodišče za vpeljavo pojma kooperacija, ki predstavlja možnost sodelovanja med človekom in invazivnimi tujerodnimi rastlinami. Slednje nam na podlagi vseh opažanj lahko zagotavljajo nove dobrine. Nadalje smo se vprašali, kaj ljudje kot vrsta lahko nudimo oz. dajemo tem rastlinam v zameno. Kot odgovor smo podali, da jim s tem ko degradiramo okolje pravzaprav pripravljamo teren, ki ga lahko naselijo. Smo ljudje sužnji rastlin? Vsekakor gre z drugačnim pogledom na problematiko ITV možnost, da uvidimo vzajemno korist med temi rastlinami in človekom. Kako torej izboljšati naše bivanje znotraj ekosistema?

Ali moramo prepoznati uporabno vrednost invazivnih tujerodnih vrst, da bi spremenili odnos, ki ga imamo do njih?  Primer v novih ekosistemih, ki ga avtorica izpostavlja v poglavju, predstavlja tudi visoki pajesen in z njim povezane sviloprejne gosenice nočnih metuljev. Gre namreč za alternativno pridobivanje materiala tkanin. Zato smo se vprašali, ali bi lahko bili nočni metulji in njihove gosenice prisotni tudi pri nas? Bi s tem lahko prišlo do prepoznanja uporabne vrednosti visokega pajesena? Alternativno pridobivanje svile, bi, kot oriše avtorica, lahko predstavljalo nov način pridobivanja materialov, ki bi deloval na bolj etičen in socialno-ekonomsko pravičen način, v primerjavi z korporativnim-množinčnim-monokulturnim gojenjem bombaža. Kako torej spremeniti pogled na ITV? Gre za ekonomski problem? Bi bilo za razliko od dragega in pogosto neučinkovitega odstranjevanja rastlin bolj smiselno sredstva usmeriti v raziskave uporabnosti teh organizmov in preučevanju novih medvrstnih povezav, ki jih te rastline s svojim prihodom ustvarjajo.

Za konec pogovora smo se dotaknili še tematike upravljanja s krajinskim parkom Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, ki ga je pred kratkim pod svoje okrilje prevzela Snaga. Strateški načrti upravljanja tega območja so še v pripravi, vsekakor pa bodo usmerjeni na področje ohranjanja avtohtone flore. Pripravljeni bodo tudi načrti upravljanja z invazivnimi tujerodnimi vrstami. Izziv dolgotrajnega upravljanja pa predstavlja predvsem nepredvidljivosti razmer, ki lahko nastanejo zaradi podnebnih sprememb. Kako torej upravljanje območja, ki ga letno obišče kar 2 milijona ljudi, uskladiti z delovanjem narave in ga hkrati zaščititi pred možnim katastrofalnim vplivom klimatskih pojavov? Pogovor smo zaključili z mislijo iz prebranega poglavja: We need radical restoration of people into their home landscapes, reimagining the possibilities of what it means to be native to a place in a modern era?

Po pogovoru smo se odpravili na območje odstranjevanja velikega pajesen, kjer smo preverili stanje gozda. Odstranili smo še zadnji dve drevesi in obročkali tiste, ki so bili preveliki za odstranitev. Ogledali smo si tudi ob območju postavljeno informacijsko tablo v kateri se na lesni biomasi velikega pajesena razrašča micelij gob bukovih ostrigarjev.

Viri

Mastnak, T., Elyachar, J., & Boellstorff, T. (2014). Botanical decolonization: rethinking native plants. Environment and Planning D, 32(2), 363–380

Orion, T. (2015). Thinking like an Ecosystem. V B. Goodspeed (ur.), Beyond the War on Invasive Species: A Permaculture Approach to Ecosystem Restoration (str. 156-179). Vermont: Chelsea Green Publishing.

V Strunjanu našli invazivni kudzu, poziv k pozornosti (22.9.2018). Delo. Pridobljeno 23.10.2018 iz https://www.dnevnik.si/1042840634

Devlin, H. (2018). Plants ‘talk to’ each other through their roots (2.5.2018). The Guardian. Pridobljeno 23.10.2018 iz https://www.theguardian.com/science/2018/may/02/plants-talk-to-each-other-through-their-roots