Nomadski studio

oblikovanje prostora

Kot odgovor na pomanjkanje dostopnih produkcijskih prostorov za lokalne ustvarjalce sta avtorja razstavni prostor na muzejskem podstrešju s pomočjo presežkov lesa invazivnega pajesena spremenila v začasen delovni prostor. Uporabila sta ga kot zavetje ter sredstvo za produkcijo in izmenjavo znanj. Čebelnjakom, ki so bili razstavljeni v muzejskem parku, se je tako pridružila nova enota projekta Simbiocen. Delovni studio je postal mesto vsakotedenskega srečevanja. Obiskovalce Muzeja za arhitekturo in oblikovanje je v okviru tedenskih predavanj, delavnic in predstavitev čebelarskih veščin seznanjal s praktičnimi in teoretičnimi znanji o sodobnih okoljskih izzivih in priložnostih, ki jih prinašajo invazivne rastline. Z mobilizacijo virov kulturne institucije je bil ustvarjen začasen učni poligon, ki je širil zavest o vlogi rastlinskega in živalskega sveta pri oblikovanju vzdržnih bivalnih okolij.

Izdelavo in oblikovanje razstave je omogočilo sodelovanje s številnimi mladimi oblikovalci in obrtniki. Delovna enota je bila opremljena z elementi, ki so bili izdelani iz biomase invazivnih rastlin in so prikazovali proces predelave rastlinske surovine v končne izdelke. Razstava se je končala z dražbo oblikovanega pohištva, ki sta jo avtorja uporabila kot orodje za skupnostno zbiranje zagonskih sredstev za razvoj in nadaljevanje projekta.

Tako aktivirani prostor je avtorjema omogočil spodbudno okolje za razvijanje projekta, zbiranje projektnih sredstev, organizacijo pogovorov in vodenih ogledov ter ne nazadnje skrb za rastline in čebelnjake v muzejskem parku, pri čemer je ponudil možnost za udejanjanje skupnostne ekonomije znotraj lokalne kulturne institucije.

: Rastlinska rezidenca invazivnega pajesena osvetljuje potrebo po ponovnem ovrednotenju vloge t. i. tujerodnih invazivnih vrst v okoljih, kjer se pojavljajo. Trenutne politike, ki jih izvajamo, še niso ozavestile njihove uporabnosti (npr. kot razkošna paša za čebele ali nov lesni vir) in njihove sposobnosti za oskrbovanje opustošene zemlje s fosforjem in dušikom, ki omogočata rast rastlin. Z arbitrarnim razumevanjem avtohtonih in tujerodnih vrst tako vodijo v ohranjanje enih vrst pred drugimi, pri čemer izključujejo prepletanje vzajemnih odnosov znotraj poškodovanih ekosistemov, ki so se in se še bodo razvili skozi čas.

: Pohištvo v skupnostnem prostoru je oblikovano iz lesa invazivnega pajesena, blazine pa so pobarvane z naravnim barvilom iz prav tako invazivne rumeno cvetoče zlate rozge. Video v ozadju prikazuje sožitne odnose, ki so nastali med čebelami in pozno cvetočimi invazivnimi rastlinami.

: Mizica je oblikovana iz čebelje naklade in lesnih ostankov. Krasi jo šopek iz invazivne, a medonosne žlezave nedotike (Impatiens glandulifera).

: V seriji predavanj, ki so se odvila v sklopu razstave, smo gostili urbanega čebelarja Gorazda Trušnovca, oblikovalko Brino Fekonja, čebelarja Williama Blomstedta, ustvarjalca in člana kolektiva Tree of Heaven Woodshop Inga Vetterja (na sliki), Leno Marion iz podjetja Tisa, d. o. o., in Primoža Turnška iz Društva za permakulturo Slovenije.

: Razstava se je končala s kratko predstavitvijo projekta in javno dražbo studijskega pohištva.

Koprodukcija: Muzej za arhitekturo in oblikovanje / Projekt je bil del festivala Future of Architecture in spremljevalnih projektov bienala oblikovanja BIO25.